Možnosti doživljanja tistega, »kar je«, so neskončne in omogočajo zavedanje in razumevanje vesolja skupaj z globokim občutkom povezanosti ter medsebojne prepletenosti vsega stvarstva.
Nenavadna stanja zavesti
Zdravljenje prihaja le od tistega, kar človeka popelje onkraj njega samega in onkraj njegove zapletenosti z egom.
Na podlagi petdesetih let raziskovanja sta Grofova razvila nefarmakološko metodo doseganja nenavadnih stanj zavesti, ki izkorišča zdravilno zmožnost človekove lastne psihe. Psiha sama osvetli svoj potencial in zmožnost za zdravilne uvide in modrost (notranji radar in notranji zdravilec).
Modrost same psihe
Možnosti so neskončne, vendar Grof opaža štiri kategorije doživetij, ki se pojavljajo v nenavadnih stanjih zavesti.
Zato ni druge prakse, kot da z dihanjem omogočimo nenavadno stanje zavesti, v katerem se pojavi karkoli, kar psiha osebe v tistem trenutku prinaša v zavest. Nenavadna stanja nam omogočajo, da preseženo doživljanje »onkraj meja vzroka in posledice, treh razsežnosti in linearnega časa«. To pomeni, da lahko doživimo mistična izkustva združitve in povezanosti z božanskim. Doživimo lahko katerikoli vidik vsega, kar je – vse in nič.
Spomnimo se lahko številnih ravni spektra zavesti, jih odkrijemo in raziščemo. V varnem okolju, v katerem se zdravljenje lahko zgodi najlažje in najgloblje, lahko podoživimo vidike rojstva, potlačeno ali nedokončano travmo, družinsko dinamiko in podobno.
Morda bomo zelo močno doživljali čute, kar lahko vključuje občutek zlitja čutov (npr. glasbo čutimo v telesu ali slišimo barve in vzorce). Pojavijo se lahko občutki napetosti ali sproščanja energije, ki je pri sprostitvi pogosto prijetno.
Podoživljanje dogodkov, ki so se nam zgodili od rojstva do danes, negativnih in pozitivnih, kar omogoča sprostitev travme in polno izražanje bolečine ali veselja, ki ju pogosto nosimo v telesu, a ju nikoli nismo v celoti doživeli ali izrazili.
03 · Perinatalna doživetja
Zarodkova doživljanja nosečnosti in razvoja v maternici ter sam proces rojstva, vključno z doživetji takoj po porodu. Rojstvo je verjetno naša najbolj travmatična izkušnja, zagotovo pa je prva grožnja preživetju, ki jo doživimo, saj vključuje srečanje s smrtjo in ponovnim rojstvom – umremo kot zarodek in se rodimo kot dojenček, ki diha kot ločeno bitje. Grofovo delo nakazuje, da ta doživetja med porodom delujejo kot vtis, ki se vtisne v nas, in da lahko proces ob kasnejših življenjskih spremembah ponovno podoživljamo. Če proces podoživimo, lahko dosežemo jedro ponavljajočih se življenjskih vzorcev, kar nas osvobodi, da se odločimo na novo, namesto da ponavljamo stare vzorce – delujemo lahko zavestno, namesto da nezavedno reagiramo.
X je ponovno podoživela ekstatično izkušnjo sprostitve ob rojstvu in nato travmatično prehitro, prekratko prerezano popkovino, sledilo pa je podoživljanje operacije popkovne kile, ki jo je imela pri dveh letih. Med procesom se je zavedla bolečine drugih, ki se je izražala v prostoru za dihanje – čutila je, kako njihova bolečina vstopa v njeno telo na mestu popkovne kile in prežema vse njeno telo. Kasneje se je zavedla, da je bila prisotna ob rojstvu sestre, le nekaj tednov po svoji operaciji, in da so ji rekli: »To je tvoj dojenček.« Kot dveletna deklica je prevzela odgovornost za sestrico in to povezala s svojo bolečino, nato pa je pozornost usmerila k bolečini drugih in odklonila svojo. Spoznala je, da je vse življenje nezavedno živela iz tega položaja. Zdaj ima izbiro in je ne žene več vtis, da je njen obstoj na svetu povezan z bolečino – to dvoje je zdaj ločeno – osvobojena je tistega starega vtisa.
04 · Transpersonalne izkušnje
Te nas lahko popeljejo onkraj osebnega ega, iz sebe, kot se poznamo. Lahko doživimo spočetje in učlovečenje. Lahko doživimo ekstatična stanja enosti z vsem življenjem ali njegovim delom, z naravo in celotnim vesoljem.
Pojavijo se lahko izkušnje izven telesa – opazovanje sebe, drugih in različnih vidikov vesolja. Lahko začutimo zlivanje z drugimi oblikami življenja, z elementi, prisotnost v drugih krajih, časih in kulturah. Postanemo lahko eno z arhetipskimi liki – bogovi, boginjami, svetniki, angeli, junaki ipd. Lahko dosežemo tudi zelo globoka jogijska stanja spanja, v katerih se zdravljenje in preobrazba lahko zgodita zunaj zavesti.
Y je začutila, da postaja manjša, nato pa je spoznala, da jo nekaj nosi navzgor – bila je na hrbtu orla, ki se je dvigal vse više in više nad goro. Na eni strani se je zavedla ogromne, skoraj neskončne bolečine, vse bolečine sveta; jokala je neutolažljivo in brez zadržkov. Nato je na drugi strani zagledala vso lepoto sveta, vso radost in življenje vsega v vesolju – v sebi je začutila navzočnost in moč obeh.
P je po nekaj časa dihanja začutila, da se njeno telo raztaplja v svetlobo in se širi, dokler se ni več zavedala meja svojega telesa. Svetloba je začela polniti sobo, se razlila iz stavbe v celotno dolino in se širila naprej, dokler ni postala brezmejna, neskončna.
Delavnica
Holotropno dihanje običajno poteka v obliki delavnice. To vsakemu udeležencu ustvari varen prostor, v katerem lahko vstopi v svoj prostor razširjene zavesti in se preda pustolovščini odkrivanja. Delavnice lahko potekajo kot bivalni vikendi ali enodnevna srečanja. Po uvodnem predstavljanju vodij in drugih udeležencev sledi predstavitev narave procesa. Ker člani skupine v vsaki seji delajo v parih (eden diha, drugi sedi), si v tem času vsak udeleženec izbere partnerja za sejo.
Potovanje navznoter
Tako kot številni starodavni duhovni sistemi in staroselske kulture uporabljajo tehnike dihanja (ples, petje in podobno, ki pospešijo dih), tudi holotropno dihanje uporablja dih – hitrejše in globlje dihanje – za dostop do nenavadnih stanj zavesti. Globlje in hitrejše dihanje lahko sprosti dolgo zadrževane vsebine. Skupaj z izrazito glasbo številnih tradicij nas dih popelje na pot odkrivanja, uvidov, zavedanja in celjenja. Glasba podpira proces in udeležencu pomaga, da se preda temu, kar se mu dogaja. Zdi se, da vsak glasbo sliši drugače, glede na svoj osebni proces.
Dihalec leži na blazini v čim bolj odprtem in sprejemajočem položaju, vodja pa ga spodbuja, naj se sprosti in preda moči lastnega diha, s čimer se odpre prostor presenečenju in začudenju.
Sočutni spremljevalec
Odnos, ki se razvije med dihalcem in spremljevalcem, je izjemno pomemben, da se dihalec počuti sposobnega vstopiti v tako globoko delo. Vloga spremljevalca je, da s pozornostjo spremlja dihalca kot sočutna priča procesa ter na prošnjo poda robčke, vodo in podobno. Ena najbolj preobrazbenih izkušenj je popolna, brezpogojna pozornost in prisotnost drugega človeka. To je močno in izjemno darilo od enega človeka drugemu. Lahko je najgloblja izkušnja tako za spremljevalca kot za dihalca.
Podpora na prošnjo
Dihalec lahko občuti blokado, otrplost, napetost ipd. In čeprav lahko že samo dihanje simptom olajša in preobrazi, včasih dihalec potrebuje pomoč pri osredotočanju. Na prošnjo mu facilitator pomaga, da simptom nastajajočega gradiva občuti popolneje, tako da v celoti pride v zavest. S privolitvijo dihalca facilitator udeležencu pomaga okrepiti občutek z nudenjem upora, da se sprosti blokirana energija izkušnje, ki je bila zadržana v telesu. Sprostitev se lahko izrazi na kakršen koli način – s kričanjem, smehom, jokom, jezo, veseljem, globokim mirom, tresenjem ipd. Do posredovanja pride le na prošnjo dihalca. Pred koncem srečanja preverimo, ali so se vsi dihalci vrnili v »običajno zavest«.
Začetek integracije
Udeležence spodbujamo, da svojo izkušnjo srečanja izrazijo z ustvarjalnim risanjem ali slikanjem in tako začnejo vključevati močno, pronicljivo izkušnjo v vsakdanji svet. To je način, kako počastiti resničnost nevsakdanje izkušnje, in lahko pomaga izkušnjo razširiti in dopolniti.
Ljudje vseh poklicev in življenjskih poti
Udeleženci prihajajo iz vseh okolij, vsak pa išče občutek celovitosti in smisla, iskajo tisto »nekaj, kar manjka«. Nekateri pridejo posebej zato, da bi se povezali s potlačenimi čustvi. Ljudem, ki so »v okrevanju« in v programih 12 korakov, se zdi zelo koristno. Nekateri proces uporabljajo kot zelo globoko obliko meditacije o človeški naravi in vesolju. Ne glede na namen psiha v svoji modrosti izbere in prinese na površje tisto, kar oseba v tistem trenutku potrebuje.
V Holotropnem dihanju™ so dobrodošle vse notranje izkušnje. Če pustimo, da se zgodi, kar se zgodi, in se prepustimo procesu, nas to popelje iz strahu……v zaupanje. Navsezadnje nas proces vodi k globokim duhovnim izkušnjam.
“Človek ni niti stvar niti proces, temveč odprtina ali jasa, skozi katero se lahko izrazi absolutno.”
Avtorica
Za nadaljnje branje