Pogosto zastavljena vprašanja
Ta delni ponatis izvirnega članka, ki so ga napisali Martin Boroson, Jean Farrell, Nienke Merbis in Dara White.
Izvirni članek lahko preberete tukaj.
Kaj je holotropno dihanje?
Kaj je holotropno dihanje?
Holotropno dihanje (holotropic breathwork) je pristop k raziskovanju sebe, ki povezuje notranje raziskovanje, medčloveško povezanost in zaupanje v modrost lastne psihe. Njegov temelj je skrbno pripravljeno, podpirajoče okolje, v katerem lahko raste zaupanje, se spoštujejo osebne meje in ima vsakdo prostor za odkrivanje lastnega notranjega procesa.
Na naših delavnicah se ustvarjanje takšnega prostora začne že precej pred delavnico in potem še na sami delavnici. Priprava vključuje individualni pogovor za presojo primernosti udeležbe, predstavitev pristopa in čas za medsebojno spoznavanje. Večer druženja in otvoritveni krog udeležencem omogočata, da podelijo, kar jim je pomembno, zastavijo vprašanja in postopoma začutijo pripadnost skupini. Jasni dogovori o zaupnosti, soglasju in medsebojnem spoštovanju pomagajo ustvariti prostor, ki je vreden zaupanja.
Opolnomočenje je sestavni del priprave in celotne delavnice. Tvoja izkušnja pripada tebi: spoštujemo tvoje izbire, meje in tvoje lastno razumevanje tega, kar se v tebi odvija. Facilitatorji ponujajo pozorno podporo in zaupajo tvoji zmožnosti notranjega odkrivanja. Povabimo te, da raziskuješ v svojem ritmu, zaprosiš za podporo in samostojno odločaš, koliko svoje izkušnje želiš podeliti.
V takšnem okolju dihanje in evokativna glasba podpirata vstop v neobičajna stanja zavesti. Ta lahko odprejo prostor za telesne občutke, čustva, notranje podobe, uvide in izkušnje povezanosti, ki so v vsakdanjem stanju zavesti morda težje dostopni. Vsaka seansa se odvija drugače. Prostor je tako za tišino in mirovanje kot za gibanje in čustveno izražanje.
Udeleženci delajo v parih in se izmenjujejo v vlogah »dihalca« in »spremljevalca« oziroma siterja. Spremljevalec ponuja mirno, skrbno prisotnost, usposobljeni facilitatorji pa so na voljo skozi celotno seanso. Obe vlogi sta dragoceni: prejemanje podpore in spremljanje drugega človeka lahko poglobita naše razumevanje zaupanja, ranljivosti in skrbi drug za drugega.
Skupina je bistveni del delavnice. S poslušanjem, deljenjem in sočutnim spremljanjem drug drugega lahko udeleženci začutijo pripadnost, obenem pa ohranijo svobodo, da sledijo svoji individualni poti. Izkušnja, da smo sprejeti tako v svoji ranljivosti kot v svoji moči, je lahko že sama po sebi globoko pomenljiva.
Ta proces se nadaljuje z integracijo. Ustvarjalno izražanje, krogi deljenja, počitek in napotki za dneve po delavnici pomagajo udeležencem raziskovati pomen njihove izkušnje in odkrivati, kako jo lahko vključijo v vsakdanje življenje.
Holotropno dihanje nas vabi, da se s seboj srečamo z večjo odprtostjo, odkrijemo svoje notranje vire in izkusimo, kako lahko skrbna, podpirajoča skupnost podpre naše osebno raziskovanje.
Ali holotropno dihanje vključuje droge?
Je spremljevalec zdravilec?
Ali je holotropno dihanje oblika šamanizma?
Ali je holotropno dihanje zasvojljivo?
Ali obstaja predpisan »vrstni red« doživljanja?
Ali holotropno dihanje zahteva delo s telesom?
Ali holotropno dihanje sproži izventelesne izkušnje?
Ali udeleženci po delavnicah odidejo »brez tal pod nogami«?
Ali holotropno dihanje povzroči »spremenjeno stanje zavesti«?
Ali je holotropno dihanje nasilno?
Ali pri holotropnem dihanju gre samo za podoživljanje travme?
Ali holotropno dihanje seže pregloboko?
O holotorpnem dihanju je lepo povzel Martin Boroson: "Eno najpogostejših napačnih predstav o holotropnem dihanju po mojem mnenju nenamerno širi prav Grof sam in številni usposobljeni facilitatorji. Metodo opisujejo predvsem kot način, kako varno doživeti nenavadno stanje zavesti. Nekaterim se to zdi zelo privlačno, vendar spregledajo številne druge razloge za udeležbo na delavnici in ne opiše prav natančno tistega, kar večina ljudi doživlja kot glavne koristi delavnice:
Na delavnici holotropnega dihanja ljudje, pogosto prvič, doživijo prostor globoke varnosti in temeljnega zaupanja.
Naučijo se vzeti odmor od vsakdanjega življenja za svoje globlje skrbi in sanje. Naučijo se biti priče lastnemu trpljenju in trpljenju drugih.
Naučijo se podpirati drug drugega skozi dramatičen proces razkrivanja. Naučijo se, da so ogromni duhovni zakladi Kozmosa na voljo v vsakem od nas.
Naučijo se zaupati svojemu notranjemu zdravilcu. Naučijo se, da je doživljanje lastne resnice najhitrejša pot do celovitosti.
Naučijo se biti sočutni do sebe in drugih.
Naučijo se slaviti svojo edinstvenost in spoštovati drugačnost drugih.
Naučijo se, da je v redu počutiti se majhen in ranljiv ter da je v redu počutiti se velik in močan.
Naučijo se vsemu v ustvarjenem vesolju sočustvovati kot delu sebe in spoznajo, da so tudi sami del vsega.
Naučijo se zaupati globoki modrosti lastne psihe in ostati odprti za njeno večno razvijajočo se zgodbo."
Martin Boroson je avtor knjige The One-Moment Master: Stillness for People on the Go in medverske zgodbe o stvarjenju Becoming Me, ki temelji na njegovih holotropnih izkušnjah.