Temeljno načelo holotropnega dihanja je, da zdravljenje prihaja iz posameznika samega. V holotropnem modelu je to zaupanje povzdignjeno na doslej nevidno raven. To pa udeleženca opolnomoči. Spremljevalci se ne štejejo za …
Temeljno načelo holotropnega dihanja (Holotropic Breathwork) je, da zdravljenje izvira iz same osebe. V holotropnem modelu je to zaupanje povzdignjeno na doslej nevideno raven. To pa udeleženca opolnomoči. Spremljevalci (facilitatorji) se ne imajo za zdravilce, niti za terapevte. Bolj so podobni babicam, ki podpirajo proces, ki ima svojo lastno modrost. Vodenje delavnice holotropnega dihanja je intenzivna vaja v »nevedenju«. Spominjam se, da je Grof rekel, da usposabljanje za facilitatorja traja vsaj dve leti zato, ker traja najmanj dve leti, da spoznaš, kako malo veš in da je človeški um neskončen.
Grof verjame, da v psihi deluje notranji »radar«, ki lahko, če mu damo priložnost, izbere izkušnjo, ki jo v tistem trenutku za svoj razvoj najbolj potrebujemo. Nihče ne more vnaprej vedeti, kakšna bo ta izkušnja. Vzemimo na primer klientko, ujeto v vzorec jeze na mater: kaj bi ji bilo najbolje predpisati? Bioenergetski terapevt bi jo morda spodbudil, naj izrazi svoj bes. Budistični učitelj bi jo morda spodbudil k vadbi sočutja. Jungovec bi jo morda spodbudil k dialogu s podobo njene jeze. Joga kundalini bi jo morda spodbudila, naj jezo preusmeri v višjo obliko. Facilitator holotropnega dihanja pa bi preprosto rekel: »Dihaj naprej in odkrij, kaj se ti odpira.« Odgovor je specifičen za klientko in za ta trenutek.
Vedno je mikavno misliti, da »vemo najbolje«. To še posebej velja za vse, ki delajo v pomagajočih poklicih. Facilitator holotropnega dihanja pa je usposobljen za nevedenje. Seveda imajo mnogi veliko darov v svojih izbranih metodah, naj bo to kraniosakralna terapija, reiki, bioenergetika, psihodinamska psihoterapija ali čiščenje avre, vendar se te na holotropni delavnici nikoli ne bi uporabljale v klientovem procesu. »Zdraviti nekoga« je lepa stvar, a v okviru delavnice holotropnega dihanja bi to veljalo za zlorabo moči. Vsak udeleženec naj bi delavnico zapustil z občutkom osebne moči: z odkritjem, da odgovore nosi v sebi, ne pa da je ta in ta »veliki zdravilec«. Od facilitatorja holotropnega dihanja se ne pričakuje, da zdravi, in ne bi smel spodbujati ideje, da je zdravilec. Facilitator seanse holotropnega dihanja je tam, da pomaga, podpira in spodbuja klientke in klienta, da najdejo svojo pot.
Mnogi udeleženci na delavnico holotropnega dihanja pridejo z željo, da bi bili »ozdravljeni«, ali z nezavedno potrebo po iskanju gurua. To je lahko past za klienta in za facilitatorja. Dober facilitator pa se bo tej projekciji uprl in klienta nežno spodbudil, naj odgovor poišče v sebi. Seveda imajo nekateri facilitatorji močno zdravilno prisotnost ali morda dar »videnja« ali razumevanja. Vendar bi vsi dobri facilitatorji holotropnega dihanja to morali trdno obvladovati: vloga facilitatorja je v nevedenju in v ustvarjanju prostora, v katerem posamezniki sami najdejo odgovore.