Ali pri holotropnem dihanju gre samo za podoživljanje travme?

Eno najpogostejših napačnih predstav o holotropnem dihanju (Holotropic Breathwork), zlasti na Irskem, je, da gre zgolj za okrevanje po travmi. Razlog je morda v tem, da je bila večina holotropnega dihanja na Irskem izvedena v devetdesetih letih. (Nekateri terapevti, ki jih Grof ni usposobil, pa so imeli svojo različico že v osemdesetih.) To je bil čas velikega prehoda na Irskem. Resnica o fizični in spolni zlorabi s strani staršev, učiteljev in duhovnikov je šele začela prihajati na dan. Terapevti so klientom pomagali predelati to travmo v času, ko kultura resnice o njej še ni kaj dosti podpirala. Na delavnice holotropnega dihanja pa so prihajali pogosto ljudje, ki so bili še posebej depresivni, »zataknjeni« ali čustveno preobremenjeni. Bili so pogosto tisti, ki so utrpeli najhujšo travmo. Njihovi terapevti so jih napotili na delavnice holotropnega dihanja, ker niso napredovali ali ker terapevti niso zmogli intenzivnosti procesa. Vse to je na Irskem izkrivilo predstavo o holotropnem dihanju.

Holotropno dihanje izvajajo ljudje, ki okrevajo po travmi, pa tudi ljudje, ki nimajo znane travme. Poznam zen učitelja, ki ljudi napoti na holotropno dihanje, kadar se njihova meditacijska praksa zatakne. Holotropno dihanje sem videl kot zelo učinkovitega spremljevalca drugih oblik osebnostnega razvoja. Uporabljali so ga pri razvoju vodenja, medverskem dialogu in spravi med spoloma. Bistvo je, da je holotropno dihanje sodoben način, na katerega vsi raziskujemo najglobje razsežnosti sebe: včasih to pomeni celjenje tistega, kar se je zgodilo prej, včasih odkrivanje tistega, kar se dogaja onkraj. Vedno pa pomeni dotik tistega, kar se resnično dogaja zdaj.

Res je, da holotropno dihanje ljudem očitno ponuja možnost priklica spominov in izjemno priložnost za katarzo. In pogosto je prav zgodovina travme ali pojav simptomov zaradi travme tisto, kar posameznika požene na pot samoodkrivanja. Vendar holotropno dihanje v prvi vrsti ni namenjeno travmi. Prav tako facilitator holotropnega dihanja klienta ne bi spodbujal, naj priklicanemu spominu »verjame« kot dejstvu, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, izkušnjo vedno razloži klient sam. Drugič, seanse holotropnega dihanja so podobno kot sanje običajno mešanica prvin, tako biografskih kot simboličnih, ki jih je lahko zelo težko ločiti. S tem ne trdim, da se priklicana travma ni zgodila, temveč le, da facilitator holotropnega dihanja ni tisti, ki postavlja načrt ali razlaga izkušnjo, cilj delavnice pa nikoli ni le »okrevanje po travmi«. Opredelitev travme ni tako preprosta, kot si mislimo, in se lahko razlikuje glede na kulturo in obdobje. Nekateri se sprašujejo, ali holotropno dihanje morda povzroča ponovno travmatizacijo; mnogi se sprašujejo, ali jo povzroča vsaka tehnika, pri kateri se travmo znova obišče. Grof pa meni, da se travma v holotropni seansi pokaže le, če je potrebna za celjenje. Facilitatorji holotropnega dihanja nikoli ne bi vztrajali, da nekdo dela na travmi, niti ne bi določali, kako dolgo naj to počne.

Ljudje, ki predelujejo travmo (s katerim koli pristopom), se lahko v tem procesu za nekaj časa zataknejo. Zdi se celo, da je to eden od načinov, kako nekateri napredujejo: obtičijo v določenem pogledu, dokler jim te zataknjenosti ne prekipi in se prebije nov. V obdobju zataknjenosti se jim zares lahko zdi, da se vrtijo v krogu. A pomembno se je spomniti, da holotropno dihanje, ker ne gre za okrevanje po travmi, klientom vedno ponuja nov izhod iz starih težav. Temeljno navodilo pri holotropnem dihanju ni »pojdi v travmo«, ampak »dihaj, dokler te ne preseneti, kar se pojavi«. Z drugimi besedami: »ne obtiči v svojih predpostavkah.«

Povsem odkrito, več ponovne travmatizacije sem videl pri terapevtih in gurujih, ki svoje predpostavke vsiljujejo na široko odprto psiho klientov – simptome razlagajo po svojem modelu, svetujejo posamezne oblike dela, urejajo njihove življenjske odločitve in podobno. Holotropno dihanje je preprosto polje ljubezni, v katerem se lahko pokaže vse, kar se mora. V mnogih državah holotropno dihanje dojemajo bolj kot duhovni kot terapevtski proces; delavnice privabljajo ljudi, ki želijo predvsem razširiti svojo zavest. A ne glede na to, ali so koristi holotropnega dihanja duhovne ali terapevtske (in nisem prepričan, da razlika sploh obstaja), je bistvo tega, kaj se zgodi na seansi holotropnega dihanja, v najpreprostejši obliki tole: dobiš naslednji košček slike.