Ali je holotropno dihanje oblika šamanizma?
Holotropno dihanje je šamanizmu podobno v marsikaterem pogledu. Tako kot pri šamanizmu se tudi udeleženci delavnice holotropnega dihanja odpravijo na potovanje v nenavadno stanje zavesti, da bi našli zdravljenje. Za podporo tega potovanja se predvaja glasba. Vendar …
Ne. Holotropno dihanje (Grof® dihanje) je sodoben pristop k raziskovanju sebe, ki sta ga razvila Stanislav in Christina Grof. Njegovo teoretsko ozadje vključuje globinsko in transpersonalno psihologijo ter raziskovanje neobičajnih stanj zavesti. Čeprav sta Grofova prepoznavala pomen različnih duhovnih in zdravilskih izročil, holotropno dihanje ni šamanska tradicija ali njeno nadaljevanje.
Tudi izraz »šamanizem« zahteva previdnost. Pod njim pogosto združujemo zelo različne tradicije, povezane s konkretnimi skupnostmi, njihovimi jeziki, zgodovino, obredi in razumevanjem sveta. Teh izročil ni mogoče skrčiti na eno metodo ali zgolj na tehnike za doseganje neobičajnih stanj zavesti. Tradicionalnih praks prav tako ne moremo samodejno enačiti s sodobnimi delavnicami, ki se predstavljajo kot šamanske.
Nekatere stične točke obstajajo: delo z neobičajnimi stanji zavesti, pomen glasbe ali ritma ter možnost globoko pomenljivih doživetij. Toda podobnost posameznih elementov še ne pomeni enakega namena, razumevanja izkušnje ali vloge izvajalca.
Pri holotropnem dihanju udeleženec raziskuje svoj notranji proces ob podpori dihanja, glasbe in skrbno pripravljenega okolja. Facilitator podpira njegovo samostojnost in sledi dogajanju, ne da bi predpisoval vsebino izkušnje ali ji vsiljeval duhovno razlago. Udeležba ne zahteva sprejetja določene vere ali kozmologije. Tudi doživetje, ki posameznika spominja na neko izročilo, samo po sebi ne pomeni poznavanja te tradicije ali usposobljenosti za njeno izvajanje.
Pri primerjanju je bistven etičen odnos. Spoštovanje kulturnih in duhovnih izročil pomeni priznavati njihov izvor, poslušati njihove nosilce ter upoštevati njihove pravice in meje glede uporabe znanja, obredov, simbolov in glasbe. Duhovna odprtost sama po sebi ne daje dovoljenja za kulturno prisvajanje ali govorjenje v imenu drugih skupnosti. HB zato ni ustrezno predstavljati kot izboljšano, univerzalnejšo ali nadrejeno različico teh tradicij.
Etična odgovornost pri holotropnem dihanju vključuje tudi informirano soglasje, spoštovanje osebnih meja, zaupnost, zavedanje razmerja moči ter ustrezno pripravo, podporo in integracijo izkušnje. Spoštljiv dialog med različnimi pristopi je mogoč prav takrat, ko njihove posebnosti jasno prepoznamo in ohranimo.