Ali obstaja predpisan »vrstni red« doživljanja?

Ali obstaja predpisan »vrstni red« doživljanja?

Videl sem mnogo novincev v holotropnem dihanju, ki so na delavnico prišli s togimi predstavami o tem, kaj morajo ali bodo doživeli, kot da bi jim jih narekoval terapevt. (Neka oseba je celo prišla z zemljevidom …

Seveda na delavnice pridejo ljudje, z nekimi pričakovanji ali celo s togimi predstavami o tem, kaj morajo doživeti ali kaj bodo doživeli, kot da bi jim navodila dal njihov terapevt. (Neki udeleženec je celo prišel z zemljevidom svojega telesa, ki mu ga je narisal terapevt in mi z njim pokazal, kje je njegova »navlaka«.) A pri holotropnem dihanju ni predpisanega zaporedja doživetij in ni mogoče napovedati, kaj se bo pojavilo. Facilitatorji znova in znova poudarjajo: opustite svoja pričakovanja, svoj načrt, odprite se globljim plastem sebe in bodite pripravljeni na presenečenje. Notranji "zdravilni radar", ki se nekako vključi v holotropnih stanjih zavesti, bo izbral točno tisto vprašanje, ki ga boste raziskovali, zdravljenje, ki ga boste doživeli, in lekcijo, ki se jo boste naučili, ki je trenutno v vašem življenju najbolj potrebna.

Razširjeno je tudi napačno prepričanje, da morajo udeleženci najprej razrešiti osebne travme, nato porodno travmo in šele potem, če imajo srečo, morda doživijo transpersonalno izkušnjo. To je razumljivo napačno razumevanje Grofovega dela, saj je to res predlagal kot splošno zaporedje odkrivanja v holotropnem procesu. Vendar v posameznem primeru, od seanse do seanse, ne poteka tako. Videli smo številne ljudi, ki so že na prvi seansi holotropnega dela z dihajem doživeli zelo močne duhovne izkušnje: te jim lahko dajo spodbudo za nadaljevanje, pregled njihovega procesa ali orodja, ki jih potrebujejo. Videli smo številne ljudi, katerih prve izkušnje so bile povsem transpersonalne, kar lahko traja več seans, dokler ne spoznajo, da je naslednja meja njihove rasti v osebnem življenju ali osebni zgodovini. Zanimivo je, da mnoge seanse hkrati odpirajo številne ravni psihe, na očarljiv, holografski način. Kot pri sanjah lahko vsaka seansa vsebuje uvod ali namig na to, kar prihaja. Spominjam se udeleženca, zavzetega vegetarijanca, ki je med holotropno seanso za trenutek videl podobo Big Maca, kar ga je zelo zabavalo. Na naslednji seasi, nekaj dni pozneje, je doživel polno transpersonalno izkušnjo, v kateri je bil lev, ki lačno požira surovo meso pravkar uplenjene živali.

Izkušnje vedno znova potrjujejo, da holotropno dihanje preprosto prikliče prav tisto izkušnjo, ki jo trenutno potrebujemo, iz katere koli ravni zavesti. Ali gre za »terapevtsko« ali »duhovno« izkušnjo, je nepomembno. Nepomembno je tudi, ali se zdi, da izvira iz preteklosti. Tudi to, ali je dobesedna ali metaforična, se ne zdi posebno pomembno. Najpomembneje je preprosto, da to izkušnjo doživimo, tisti dan. Seansa nam ponudi pogled v arhetipsko zgradbo sedanjega trenutka in nas zelo učinkovito popelje na naslednjo stopnjo razvoja.