Ali obstaja predpisan »vrstni red« doživljanja?

Videl sem številne novince v holotropnem dihanju, ki so na delavnico prišli s togimi predstavami o tem, kaj morajo doživeti ali kaj bodo doživeli, kot da bi jim navodila dal njihov terapevt. (Neki udeleženec je celo prišel z zemljevidom svojega telesa, ki mu ga je narisal terapevt in mi z njim pokazal, kje je njegova »navlaka«.) A pri holotropnem dihanju ni predpisanega zaporedja doživetij in ni mogoče napovedati, kaj se bo pojavilo. Voditelji znova in znova poudarjajo: opustite svoj načrt in bodite pripravljeni na presenečenje. Notranji zdravitelj bo izbral vprašanje, ki ga boste raziskovali, zdravljenje, ki ga boste doživeli, in lekcijo, ki se jo boste naučili.

Razširjeno je tudi napačno prepričanje, da morajo udeleženci najprej razrešiti osebne travme, nato porodno travmo in šele potem, če imajo srečo, morda doživijo transpersonalno izkušnjo. To je razumljivo napačno razumevanje Grofovega dela, saj je to res predlagal kot splošno zaporedje odkrivanja v holotropnem procesu. Vendar v posameznem primeru, od seje do seje, ne poteka tako. Videl sem številne ljudi, ki so že na prvi seji doživeli zelo močne duhovne izkušnje: te jim lahko dajo spodbudo za nadaljevanje, pregled njihovega procesa ali orodja, ki jih potrebujejo. Videl sem številne ljudi, katerih prve seje so povsem transpersonalne, kar lahko traja več sej, dokler ne spoznajo, da je naslednja meja njihove rasti v osebnem življenju ali osebni zgodovini. Zanimivo je, da mnoge seje hkrati odpirajo številne ravni psihe, na očarljiv, holografski način. Kot pri sanjah lahko vsaka seja vsebuje uvod ali namig na to, kar prihaja. Spominjam se udeleženca, zavzetega vegetarijanca, ki je med holotropno sejo za trenutek videl podobo Big Maca, kar ga je zelo zabavalo. Na naslednji seji, nekaj dni pozneje, je doživel polno transpersonalno izkušnjo, v kateri je bil lev, ki lačno požira surovo meso pravkar uplenjene živali.

Prepričan sem, da holotropno dihanje preprosto prikliče prav tisto izkušnjo, ki jo trenutno potrebujemo, iz katere koli ravni zavesti. Ali gre za »terapevtsko« ali »duhovno« izkušnjo, je nepomembno. Nepomembno je tudi, ali se zdi, da izvira iz preteklosti. Tudi to, ali je dobesedna ali metaforična, se ne zdi posebno pomembno. Najpomembneje je preprosto, da to izkušnjo doživimo, tisti dan. Seja nam ponudi pogled v arhetipsko zgradbo sedanjega trenutka in nas zelo učinkovito popelje na naslednjo stopnjo razvoja.