Ali holotropno dihanje zahteva delo s telesom?

Facilitatorji holotropnega dihanja so usposobljeni, da udeležencem nudijo obliko podpore, ki se včasih imenuje delo s telesom in se pogosto zamenjuje z njim. Vse pogosteje pa jo imenujemo »delo z usmerjenim sproščanjem energije« in ne »delo s telesom«. Na voljo je udeležencem, če jo zahtevajo, med sejo ali ob njenem koncu. Udeleženci jo zaprosijo, kadar se počutijo obtičane ali nezakoreninjene ali začutijo, da njihova seja še ni končana.

Večina udeležencev seje zaključi brez takšne pomoči. Če pa si kdo pomoč želi, se bo facilitator na vse, kar udeleženec prosi, odzval ustvarjalno in empatično. Največkrat to pomeni le nežno roko na rami za spodbudo. Včasih facilitator predlaga, naj udeleženec okrepi to, kar se že dogaja. To je lahko telesno okrepitev, lahko pa tudi izrazno. Lahko gre le za spodbudo, naj udeleženka izrazi glas ali zvok ali raziskuje podobo, ki jo že doživlja. Udeleženec si lahko želi tudi telesnega upora za določeno gesto, da bi v njej okrepil občutek. A ta telesni upor ne pomeni, da se udeležencu kar koli počne, in nikoli ni mišljen tako, da bi ga preplavil. Gre preprosto za srečanje z udeleženko tam, kjer je, in spodbudo, naj gre nekoliko dlje, če želi.

Žal sem videl nekatere terapevte, ki jih Grof ni usposobil, izvajati posege pri delu z nenavadnimi stanji zavesti, ki so me pretresli, zato naj bo povsem jasno: facilitator holotropnega dihanja nikoli ne bi fizično posegel v sejo brez dovoljenja udeleženca, razen če bi grozila neposredna nevarnost, da bi se udeleženec poškodoval ali poškodoval koga drugega.