Ali je holotropno dihanje nasilno?

Iz let dela kot terapevt in facilitator holotropnega dihanja (Holotropic Breathwork) ter iz lastne osebne poti sem spoznal, da v vsakem od nas obstajajo nasilna čustva, želje in odzivi. Vprašanje je, koliko vemo o njih in ali znamo z njimi spretno delati, namesto da nas presenetijo, jih projiciramo na druge ali jih udejanjamo v svetu.

Holotropno dihanje ljudem nedvomno ponuja neprimerljivo priložnost, da delajo z lastno jezo in besom. Udeleženci vedo, da ne bodo nikogar poškodovali, tudi sebe ne. Ustvarjajo lahko toliko hrupa, kolikor želijo. Tako imajo resnično svobodo, da izrazijo svoja silovita čustva. Kdor bi brez tega razumevanja zabredel v delavnico, bi morda pomislil, da je delo nasilno. Sam pa verjamem, da gre le za dramatično uprizoritev notranjosti človeške psihe, ki seveda vključuje tudi nasilna čustva. Dejstvo, da ljudje v holotropni seji lahko doživljajo nasilna čustva, ne pomeni, da je proces sam nasilen. Večina ljudi, ki pridejo na delavnico holotropnega dihanja, se je po mojem mnenju odločila, da se bo soočila z resnico o sebi, vključno s svojo senco, da bi lahko v vsakdanjem življenju bolj mirno živela.

Soočenje z jezo je za ljudi zagotovo lahko zahtevno. Mnogi, ki so bili leta depresivni ali odrezani od svoje jeze, odkrijejo toliko jeze, da se morajo naučiti tehnik obvladovanja jeze ali se lotiti kakšnega športa, samo da predelajo ta val čustev ali se z njim spopadejo. A čeprav je lahko ta val jeze kratkoročno zahteven, je v kontekstu celjenja napredek.

Facilitator holotropnega dihanja izražanja jeze nikoli ne bi postavil kot cilj za udeleženca. Izražanje jeznih čustev je le ena od številnih možnih izkušenj, ki se lahko pojavijo na seji. Pravzaprav je veliko sej holotropnega dihanja mirnih, veselih ali igrivih. Ker sem sodeloval pri vodenju skoraj 10.000 sej holotropnega dihanja, sem videl veliko jeze, še več pa žalosti, bolečine ob izgubi, ranljivosti, nežnosti, modrosti in začudenja.