Ali je holotropno dihanje zasvojljivo?

Nekaj ljudi, ki so se zdeli navezani na holotropno dihanje, sem zagotovo videl. A tu moramo biti previdni. Mnogi pridejo k holotropnemu dihanju kot k zadnji možnosti ali v psihoduhovni krizi. V takih primerih intenzivno obdobje notranjega dela ni le zaželeno, temveč nujno. Morda želijo ali morajo za nekaj časa svoje življenje popolnoma prepustiti notranjemu procesu. Za druge je holotropna delavnica morda edini kraj, kjer lahko zares so sami in kjer lahko izrazijo nekatere zelo velike energije, s katerimi se spopadajo. Potem so tu še ljudje, kot sem jaz, ki holotropno dihanje štejejo za duhovno prakso in ga poskušajo početi vsaj nekajkrat na leto, podobno kot meditacijski umik. Čeprav sem videl veliko ljudi, ki so nekaj časa intenzivno prakticirali holotropno dihanje, in nekaj takih, ki so bili morda za nekaj časa preveč navezani nanj, nisem videl nikogar, ki bi bil nanj »zasvojen«. Verjetno ni prakse, ki je zasvojenec ne bi mogel uporabiti zasvojeno. Holotropno dihanje zagotovo ni primerno za ljudi, ki so aktivno zasvojeni s čimerkoli (z drogo, alkoholom, hrano ali vedenjem), saj običajno na površje prinese prav tisto gradivo, ki ga zasvojenec z zasvojenostjo poskuša potlačiti; ta povečan konflikt bi lahko okrepil zasvojeno vedenje. Ko pa je zasvojenec v okrevanju, je lahko holotropno dihanje izjemno zdravilno: pomaga mu predelati potlačeno gradivo in morda odkriti globlje vzorce, iz katerih je zrasla njegova zasvojenost.