Pogosto zastavljena vprašanja

Izvirni članek lahko preberete tukaj.

Drugi ga poznajo kot soustanovitelja gibanja, znanega kot transpersonalna psihologija, ki ga je ustanovil skupaj z Abrahamom Maslowom. Po mnenju Kena Wilberja je »verjetno največji živeči psiholog na svetu«. Mnogi so slišali tudi za tehniko, ki jo je razvil s svojo ženo Christino Grof in se imenuje holotropno dihanje™ (Holotropic Breathwork™).

Holotropno dihanje ima zapleteno zgodovino: različice postopka se ponujajo pod številnimi imeni, po mojem mnenju pa je razumevanje pravilne tehnike včasih omejeno. Izraz Holotropic Breathwork je blagovna znamka in ga smejo uporabljati le tisti, ki so usposobljeni in certificirani pri Grof Transpersonal Training. A na Irskem sem slišal izraze »holotropna terapija«, »Grofova terapija« in celo »Groffing« in ni mi jasno, kaj so pravzaprav bili. To je povzročilo precej nesporazumov o dejanski tehniki, o tem, kaj je dobra praksa, in o tem, kdaj je priporočljiva. Pa tudi brez te zapletene zgodovine bi tehniko, ki je tako subtilna in dramatična kot holotropno dihanje™, zlahka napačno razumeli. V tem članku želim popraviti nekatere najpogostejše nesporazume o holotropnem dihanju in pomagati pri oblikovanju »najboljše prakse« za izvajalce, odjemalce in terapevte, ki bi svoje odjemalce želeli napotiti na holotropno delavnico.

Holotropno dihanje™ je postopek, pri katerem se globoko, hitro dihanje v podpornem okolju uporablja kot katalizator za doživetje nenavadnega stanja zavesti (NOSC). To stanje zavesti naj bi bilo po naravi zdravilno in evolucijsko: na plan prinese vse, kar je treba obravnavati, in odjemalcu pomaga, da to razreši na ustvarjalen način. Holotropnemu dihanju so rekli tudi »industrijsko močna meditacija«.

Pri holotropnem dihanju odjemalci delajo v parih: eden je »dihalec«, drugi »spremljevalec«. Dihalec leži na blazini, spremljevalec pa med sejo skrbi, da je dihalec fizično varen in podprt. Navodilo za dihalca je preprosto: diha naj globlje in hitreje, z zaprtimi očmi. To postopoma sproži nenavadno stanje zavesti, podobno živemu sanjanju, dihalec pa preprosto zaupa modrosti vsega, kar se pojavi. Dihalci so povsem svobodni: lahko se gibljejo, zavzamejo kakršno koli držo ali izdajajo kakršne koli glasove. Doživetje podpira glasba, ki se začne z bobnanjem ali podobno »poganjajočo« glasbo, doseže čustveni vrhunec, preide v »srčno« glasbo in se konča z meditativno glasbo. Seje so načrtovane za tri ure. Pozneje istega dne ali naslednji dan dihalec in spremljevalec zamenjata vlogi. Po sejah sledita dve dejavnosti: izrazno ustvarjanje (risanje ali slikanje) in deljenje v majhnih skupinah. Ves čas so prisotni voditelji, ki razložijo metodo, ustvarijo varno okolje, podpirajo proces in delajo z ljudmi, če naletijo na kakršne koli težave.

Nazadnje, eno najpogostejših napačnih predstav o holotropnem dihanju (Holotropic Breathwork) po mojem mnenju širita prav Grof sam in številni usposobljeni voditelji. Tehniko opisujejo predvsem kot način, kako varno doživeti nenavadno stanje zavesti. Nekaterim se to zdi zelo privlačno, vendar spregleda številne druge razloge za udeležbo na delavnici in ne opiše prav natančno tistega, kar večina ljudi doživlja kot glavne koristi delavnice. Na delavnici holotropnega dihanja ljudje, pogosto prvič, doživijo prostor globoke varnosti in temeljnega zaupanja. Naučijo se vzeti odmor od vsakdanjega življenja za svoje globlje skrbi in sanje. Naučijo se biti priče lastnemu trpljenju in trpljenju drugih. Naučijo se podpirati drug drugega skozi dramatičen proces razkrivanja. Naučijo se, da so ogromni duhovni zakladi Kozmosa na voljo v vsakem od nas. Naučijo se zaupati svojemu notranjemu zdravilcu. Naučijo se, da je doživljanje lastne resnice najhitrejša pot do celovitosti. Naučijo se biti sočutni do sebe in drugih. Naučijo se slaviti svojo edinstvenost in spoštovati drugačnost drugih. Naučijo se, da je v redu počutiti se majhen in ranljiv ter da je v redu počutiti se velik in močan. Naučijo se vsemu v ustvarjenem vesolju sočustvovati kot delu sebe in spoznajo, da so tudi sami del vsega. Naučijo se zaupati globoki modrosti lastne psihe in ostati odprti za njeno večno razvijajočo se zgodbo. Martin Boroson je avtor knjige The One-Moment Master: Stillness for People on the Go in medverske zgodbe o stvarjenju Becoming Me, ki temelji na njegovih holotropnih izkušnjah. Deset let je z Transpersonal Group vodil delavnice holotropnega dihanja na Irskem, zdaj pa je podpredsednik Association for Holotropic Breathwork International. Dosegljiv je na www.martinboroson.info. Jean Farrell, Nienke Merbis in Dara White so voditeljice s Grofovim certifikatom, ki redno vodijo delavnice na Irskem. Dosegljive so na www.breathingtime.ie. Več informacij o holotropnem dihanju, vključno z raziskavami o njegovi učinkovitosti, najdete na spletni strani Association for Holotropic Breathwork International na www.ahbi.org. Seznam certificiranih voditeljev je po e-pošti na voljo pri GTT prek njihove spletne strani - www.holotropic.com.